Preprečevanje plesni - kateri ukrepi pomagajo?

Predvsem v kurilni sezoni lahko plesni kmalu postanejo težava. Za rast plesni je potrebna vlaga, zlasti v zimskih mesecih pa se iz hiše na prosto ne odvaja dovolj vlage. Stanovalci sami proizvajajo veliko vlage (npr. s potenjem, prhanjem, kopanjem, sušenjem perila in dihanjem) - skupaj do dvanajst litrov na dan. K rasti plesni pa prispevata tudi temperatura in prisotnost hranilnih snovi. Kaj torej lahko storimo, da ta proces preprečimo že v nastanku?

Preprečevanje nastanka plesni: spoznajte vzrok in ukrepajte zgodaj

Če želite preprečiti nastanek plesni, preden se razširi, morate najprej ugotoviti, kako sploh nastane. Kot je prikazano zgoraj, so ključni trije dejavniki: vlaga, temperatura in hranila.

Za nastanek kondenzacije sploh ni potrebno, da bi se pojavila. Že 80-odstotna vlažnost na površini ali 65-odstotna v prostoru je dovolj, da se spore plesni naselijo. Vlažni zrak se kondenzira na hladnih mestih v prostorih (t. i. toplotnih mostovih). Hitro pa se kondenzira tudi na mestih, kot so okenske police ali balkoni. Posebej težavna so vsa tista mesta v hiši, kjer zrak skoraj ne kroži, na primer za omarami, zavesami ali celo pod talnimi oblogami.

Poleg vlage se plesen še posebej dobro počuti pri temperaturah med 15 in 30 stopinjami. Površina ni posebej pomemben dejavnik. Beton, cement, les, mavčne plošče in tapete so lahko gojišče plesni prav tako kot barva ali plastika.

Preprosti nasveti za preprečevanje plesni

Upoštevati je treba, da običajen zrak vedno vsebuje nekaj spor plesni. Vendar pa predstavlja tveganje šele takrat, ko koncentracija preseže določeno raven. Kljub temu je treba preprečiti, da bi se spore usedle na površino v prostoru in se razširile. To je mogoče doseči le s pravilnim prezračevanjem in ogrevanjem.

Prezračevanje je zlasti pozimi pogosto spregledano. Mnogi se namreč bojijo, da bo zaradi tega ušlo preveč toplote, ki bo zapravljena. Vendar je treba okna redno odpirati za pet do deset minut. Najbolje bi bilo odpreti nasprotna okna in notranja vrata, da bi lahko prišlo do popolne izmenjave zraka. Da bi bile toplotne izgube čim manjše, v tem času ugasnite radiatorje.

Po drugi strani pa ima nagibno prezračevanje pogosto nasproten učinek. Toplota se izgublja po nepotrebnem, prostori pa se čez dan precej ohladijo. To ne pomeni le, da je potrebno več energije za ponovno ogrevanje prostorov, temveč tudi preveliko temperaturno razliko med ohlajenimi površinami in ogrevalnim zrakom. V takih primerih se okoli oken pogosto pojavijo plesnive površine.

Vendar pa tudi pravilnega ogrevanja ne smemo zanemariti. Topel zrak namreč absorbira več molekul vode kot hladen. Pri tem je odločilno, za katere prostore gre in koliko časa se ljudje zadržujejo v njih. V dnevnih sobah je priporočljiva povprečna temperatura od 20 do 22 stopinj Celzija. V drugih prostorih je lahko nekoliko hladneje.

Preprečevanje plesni z mehanskimi prezračevalnimi sistemi

V starejših stavbah je do izmenjave zraka prihajalo po naravni poti prek netesnosti, npr. v lesenih oknih. Vendar se to vse bolj spreminja. Z vsakim ukrepom pri prenovi se namreč poskrbi, da se skozi netesna okna, okenske police ali vrata izgublja čim manj ogrevalne energije. Vendar to ne pomeni, da je treba prenovo opustiti, temveč je treba prezračevanje prilagoditi novim razmeram. Udarno prezračevanje je treba čez dan izvajati pogosteje, da se vlaga odvaja na prosto. Tudi novogradnje postajajo vse bolj zrakotesne. Pri tem je prezračevanje še posebej pomembno. Vendar tega v mnogih primerih ni mogoče opraviti ročno, saj so stanovalci čez dan na delu, na univerzi ali v šoli. Primerno rešitev za to ponuja nadzorovano mehansko prezračevanje.

Kako prezračevalni sistemi preprečujejo rast plesni?

Nadzorovano mehansko prezračevanje zagotavlja stalno zdravo notranjo klimo in zadostno količino svežega zraka brez izgube toplote. Z vgrajeno rekuperacijo toplote je mogoče celo rekuperirati toploto iz odvodnega zraka in jo uporabiti za ogrevanje. Mehanska izmenjava zraka prav tako zagotavlja, da se vlaga iz notranjosti hiše prenaša na prosto. Druga oblika zaščite so filtri v prezračevalnih sistemih, ki preprečujejo, da bi umazanija in delci z zunanjim zrakom vstopili v notranjost.

Na ta način tako decentralizirani prezračevalni sistemi kot centralizirani mehanski prezračevalni sistemi ščitijo pred nastankom plesni ne le z omejevanjem simptomov ali posledic takšne okužbe, temveč tudi s preprečevanjem vzrokov zanjo.