Sodobni ogrevalni sistemi na polena zelo učinkovito pretvarjajo energijo lesa v toploto in so okolju prijazni, saj pri zgorevanju nastaja zelo malo prahu. To je mogoče zaradi uporabe dveh ločenih faz zgorevanja in učinkovitega nadzora dovoda zraka za zgorevanje. Regulator s pomočjo lambda sonde neprekinjeno spremlja sestavo dimnih plinov in prilagaja dovod zgorevalnega zraka za doseganje optimalnega zgorevanja.
Sistem ogrevanja na polena- delovanje, prednosti, izdelki
Zahtevajte brezplačno svetovanjeTematike na kratko
Pri trenutnih cenah energije je ogrevanje na drva dobra alternativa ogrevanju z oljem ali plinom glede na celotno naložbo. Poleg varovanja okolja, ki ni edini argument v prid ogrevanju s to naravno surovino, je les kot domače gorivo zelo stroškovno učinkovit in ni podvržen ekstremnim nihanjem cen. Polena so odlična izbira za tiste, ki lahko gorivo pridobivajo sami, na primer v lokalnih gozdovih. Tehnologija je priročna, energetsko varčna in varna za uporabo v zasebnem sektorju, v poslovnih stavbah in pri lokalnih organih.
Zasnova in delovanje ogrevalnega sistema za polena
Kotli na polena kurijo cepljena polena. Za razliko od kaminov, kjer les postopoma zgoreva od zgoraj, v sodobnih kotlih za uplinjanje lesa les zgoreva od spodaj. Tehnologija uplinjanja temelji na uporabi dveh zgorevalnih komor, od katerih ima vsaka drugačno funkcijo. Pri "stopenjskem zgorevanju" se zložena polena posušijo v prvi zgorevalni komori in se spremenijo v lesni plin. Zgorevalni plini, ki izhajajo iz polen, nato učinkovito zgorevajo pri zelo visokih temperaturah v drugi zgorevalni komori, pri čemer se dodatno dovede zgorevalni zrak.
Pri ogrevalnih sistemih na les je seveda potrebno več ročnega dela kot pri ogrevalnih sistemih na plin ali olje. Na primer, les je treba običajno položiti v kotel in ga ročno prižgati. Po zgorevanju je treba odstraniti pepel. Da bi preprečili slabše delovanje sistema, mora lastnik stanovanja redno odstranjevati ostanke zgorevanja tudi iz toplotnih izmenjevalnikov.
S sodobnimi napravami je način delovanja ogrevalnega sistema na polena vse te postopke olajšal. Odlikujeta ga samodejni krmilnik vžiga s časovno nastavitvijo in sistem samodejnega odstranjevanja pepela, ki prihrani čas in trud. Tudi izmenjevalniki toplote dimnih plinov v sodobnih kotlih na drva se očistijo s pritiskom na gumb.
Ko se drva v kotlu vžgejo, je proces težko ustaviti. Za zagotavljanje visoke učinkovitosti kotli delujejo v povezavi z varovalnim valjem. Ta shranjuje toplotno energijo in jo po potrebi sprošča v sistem za ogrevanje ali pripravo tople vode. Sistem ogrevanja na polena tako vedno deluje v idealnem območju moči, s čimer se zmanjša poraba goriva.
Z varovalnim valjem je mogoče ogrevalne sisteme na polena kombinirati tudi z drugimi generatorji toplote. Pogosto se uporabljajo v povezavi z obstoječim ogrevalnim sistemom na plin ali olje, na primer. Medtem ko kotel na polena deluje kot primarni generator toplote za hišo, dodatne ogrevalne naprave delujejo kot varnostni ukrep. Vključijo se na primer, ko lastnika hiše ni doma in ne more sam dodati drv.
Nasveti za nakup ogrevalnega sistema na polena
Pri nakupu ogrevalnega sistema na polena je treba upoštevati nekaj stvari. Sistem mora biti dovolj velik, da lahko hišo oskrbuje z zadostno količino toplote. Oskrba grelnika z gorivom zahteva nekaj časa, na vrtu pa je treba zagotoviti dovolj prostora za shranjevanje drv. Stroške nabave lahko zmanjšajo tudi subvencije [v skladu z lokalnimi pogoji]. Da bi lastniki stanovanj lahko izkoristili subvencije, morajo izbrati pravi sistem ogrevanja in pravilno zaprositi za sredstva. Nudimo vam brezplačno, nezavezujoče strokovno svetovanje, da vam odgovorimo na vprašanja o tej tehnologiji.
Prava moč za vaš ogrevalni sistem na polena
Ko se odločite za ogrevanje na drva, je ključnega pomena pravilno načrtovanje pred namestitvijo sistema. Pri nakupu ogrevalnega sistema na polena je z vidika funkcionalnosti, udobja in cene najpomembnejši dejavnik moč sistema. Ta mora biti dovolj visoka, da lahko kotel nadomesti toplotne izgube iz ovoja stavbe in zagotovi zahtevano temperaturo v vseh prostorih. Medtem ko podroben izračun daje natančne rezultate, so okvirne vrednosti lahko v pomoč pri okvirni določitvi velikosti in postavitvi ogrevalnega sistema. Te so odvisne od starosti stavbe in so naslednje. Če je leto gradnje:
- pred letom 1970, je potrebna ogrevalna moč 150 do 170 vatov na kvadratni meter
- med letoma 1970 in 1980 je potrebna ogrevalna moč od 100 do 150 vatov na kvadratni meter
- med letoma 1980 in 1990 je zahtevana ogrevalna moč 75 do 100 vatov na kvadratni meter
- med letoma 1990 in 2000 je potrebna ogrevalna moč 50 do 75 vatov na kvadratni meter
- po letu 2000 je potrebna ogrevalna moč 15 do 50 vatov na kvadratni meter
Zlasti pri starejših stavbah je lahko zahtevana ogrevalna moč nižja, če je bila nepremičnina že posodobljena.
*Pravilen kotel na polena je odvisen od zmogljivosti zalogovnika. Če želite na primer pozimi ogrevati stavbo le enkrat na dan, mora zmogljivost zalogovnika kotla na polena ustrezati potrebam po toploti za celotno stavbo. Večji kot je zalogovnik, več lesa lahko sprejme in večja je količina oddane toplote. Zmogljivost kotla vpliva na hitrost zgorevanja v kotlu. Če lahko kotel pozimi vžgemo dvakrat na dan, zadostuje zalogovnik z manjšo zmogljivostjo.
Les kot gorivo - pravilno skladiščenje
Les je obnovljiva surovina, ki raste v domačih gozdovih. Velja za nevtralno glede emisij CO₂ in v primerjavi z izgorevanjem nafte ali plina bistveno manj obremenjuje okolje. Pri zgorevanju v kotlu na polena namreč to ekološko gorivo ne izpusti skoraj nič več ogljikovega dioksida, kot ga je med rastjo lahko pretvorilo v kisik. Več informacij o lesu kot gorivu smo zbrali v članku o gorivu iz biomase.
Nasveti za shranjevanje goriva za kotle na polena
Da bi ogrevalni sistemi na polena dosegli najboljši izkoristek med zgorevanjem, morajo uporabljati gorivo visoke kakovosti. To pomeni, da morajo polena imeti nizko preostalo vlago, ki v skladu z nemško uredbo o emisijah ne sme presegati 25 odstotkov. Zgorevanje vlažnih polen bi porabilo velik del energije za izhlapevanje vode, kar povečuje porabo in emisije onesnaževal iz kotlov na les. Poleg tega lahko zgorevanje mokrih drv poškoduje dimnik. Preostala vlaga od 15 do 20 odstotkov pa zagotavlja učinkovito in čisto zgorevanje. Lahko preverite, ali les izpolnjuje te zahteve, s pomočjo merilnika vlage.
Svetujemo, da lesno gorivo skladiščite zunaj hiše, saj lahko med skladiščenjem v okolje sprošča veliko vlage. Še posebej, če prostori niso dovolj prezračevani, se vlaga lahko zadržuje, kondenzira na hladnih stenah in povzroča nastanek plesni.
Za hitro sušenje lesnega goriva upoštevajte naslednje nasvete
Za hitro sušenje goriva poskrbite za pravilno skladiščenje z upoštevanjem naslednjih točk:
- Pred skladiščenjem razdelite drva na dovolj majhna polena.
- Uporabite podlago iz palet ali hlodov, da zaščitite les pred dvigajočo se vlago.
- Idealna mesta za skladiščenje so na zračnih in sončnih zunanjih lokacijah.
- Polena zlagajte prečno v izmeničnih plasteh.
- Med skladovnicami lesa ter med skladovnicami in stenami naj bo razdalja več kot deset centimetrov.
- Uporabite ponjave ali postavite preprosto streho, da zaščitite les pred dežjem in snegom.
- Stranice skladovnic naj bodo proste, da zagotovite optimalno prezračevanje.
Prednosti za lastnike in okolje
Kotli na polena so cenovno ugodni, trajnostni in okolju prijazni, vendar zahtevajo nekaj dela. Med ogrevalno sezono pričakujte, da jih boste enkrat na dan napolnili z drvmi, v hladnejših obdobjih pa morda dvakrat na dan. Prav tako potrebujete dovolj prostora za shranjevanje goriva. Tu je povzetek prednosti tega sistema ogrevanja:
- Uporaba regionalno dostopnih in obnovljivih surovin
- Les je podvržen majhnim nihanjem cen in je cenejši od nafte ali plina
- CO₂ nevtralno izgorevanje ne obremenjuje okolja
- Tehnologija ogrevanja je preizkušena, varna in učinkovita